SISTEM SOCIALNEGA VARSTVA V SLOVENIJI

Natisni

V zadnjem času je prišlo na področju socialnega varstva in socialne politike v Sloveniji do precejšnjih premikov, predvsem zaradi uveljavitve zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Da bi razumeli celotno sliko, bomo šli po sistemu PREJ - POTEM

 

PREJ (povzeto po gradivu MDDSZ)

 

  zakon o socialnem varstvu  (UL RS 103 / 2007) določa, da imajo storitve naravo pravice, kar pomeni, da posameznik, ki potrebuje posamezno storitev, lahko uveljavlja pravico do storitve po predvidenem postopku. Pravice do storitev se uveljavljajo po načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik za vse upravičence pod enakimi pogoji, ki jih določa zakon, in po načelih socialne pravičnosti. Ministrstvo skrbi za čim ustreznejšo dostopnost do storitev tako s širitvijo mreže javnih zavodov kot s podeljevanjem koncesij in dovoljenj za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev.


Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na svojih spletnih straneh sporoča, da politiko na področju varstva starejših usmerja na podlagi petletnih strategij varstva starejših, s katerimi želijo "predvsem omogočiti pogoje za kakovostno staranje in oskrbo naglo rastočega deleža tretje generacije ter povečati solidarnost in kakovost medčloveškega sožitja med tretjo, srednjo in mlado generacijo. Strategija do leta 2010 vsebuje štiri ključne ugotovitve, ki jih je treba razrešiti, da bi lahko zagotovili skladen razvoj in ohranitev evropskega prebivalstva, in sicer prenizko rodnost evropskega prebivalstva, učinkovito vključevanje mladih v proces dela, prehitro izključevanje srednje in tretje generacije iz družbene delitve dela ter oskrbo naglo naraščajočega števila najstarejših ljudi ob čedalje večji nemoči sodobne družine, da bi skrbela zanje.


Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 do 2010 navaja kot cilj 5-odstotno vključitev starejših (nad 65 let) v institucionalno varstvo. Širjenje mreže domov za starejše poteka tako iz javnih in zasebnih sredstev ter na podlagi javno zasebnega partnerstva.
MDDSZ uvaja tudi nove storitve na področju skrbi za starejše, med katerimi je tudi opravljanje institucionalnega varstva v drugi družini, s katero želimo pridobiti nove izvajalce varstva v družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov upravičenca, širjenje mest v oskrbovanih stanovanjih, dnevnih centrih, pomoči na domu…


V okviru institucionalnega varstva je MDDSZ začelo tudi z ustanavljanjem manjših bivalnih enot in stanovanjskih skupin, uvedena je bila tudi že omenjena pravica do družinskega pomočnika. Namesto širitve zavodov za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami so bili v skladu z načeli integracije odprti novi dnevni centri za usposabljanje.


MDDSZ financira tudi delovanje materinskih domov in zavetišč za žrtve nasilja, programov socialne rehabilitacije zasvojenih, stanovanjskih skupin in dnevnih centrov za ljudi s težavami v duševnem zdravju, zavetišč za brezdomce, dnevnih centrov za otroke s težavami v odraščanju in drugih razvojnih in dopolnilnih programov, ki jih razvijajo predvsem nevladne organizacije. Ti programi so se začeli v Slovenji razvijati šele v devetdesetih letih, danes pa je njihova mreža razširjena po državi.


Neposredne naloge po zakonu o socialnem varstvu izvajajo javni socialno varstveni zavodi, ki vključujejo:

  • 62 centrov za socialno delo
  • 55 domov za starejše,
  • 7 posebnih zavodov za odrasle,
  • 5 socialno varstvenih zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov s težko, težjo ali  najtežjo motnjo v duševnem razvoju,
  • 40 varstveno delovnih centrov,
  • 8 kriznih centrov za otroke in mladino.

 

Zakon o socialnem varstvu v II. poglavju določa več vrst socialno varstvenih storitev, ki morajo biti dostopne zaradi pomoči posamezniku, družini in skupini pri reševanju osebnih stisk, pri nudenju oskrbe, varstva, vzgoje in usposabljanja. Socialno varstvene storitve se nudijo zaradi:

  • preprečevanja socialnih stisk in težav
  • odpravljanja socialnih stisk in težav

 

 Zakon o socialnem varstvu določa tudi storitev socialne preventive, ki obsega aktivnosti in pomoč za samopomoč posamezniku, družini in skupinam prebivalstva.

 

Za odpravljanje že obstoječih stisk in težav določa zakon (11. do 18. člen) več vrst storitev, ki obsegajo:

  • svetovanje posamezniku, do česar je upravičen vsakdo, ki na ozemlju Slovenije potrebuje pomoč
  • pomoč družini
  • institucionalno varstvo, ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Namen takega varstva je, da se odrasli osebi ali otroku, ki potrebuje varstvo, nadomesti ali dopolni funkcija doma in lastne družine, in sicer predvsem z bivanjem, prehrano, varstvom in zdravstvenim varstvom; institucionalno varstvo je organizirano v javnih socialno varstvenih zavodih in v drugih socialno varstvenih zavodih
  • organizirana skrb z vodenjem in varstvom ter zaposlitvijo pod posebnimi pogoji odraslih telesno in duševno prizadetih oseb se izvaja v varstveno delovnih centrih, ki imajo status javnega socialno varstvenega zavoda
  • pomoč delavcem v podjetjih, zavodih in pri drugih delodajalcih pri reševanju osebnih težav v zvezi z delom in ob prenehanju delovnega razmerja ter pomoč pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter otroškega in družinskega varstva.

 

Zakon o socialnem varstvu določa, da imajo storitve naravo pravice, kar pomeni, da posameznik, ki potrebuje določeno storitev, lahko uveljavlja pravico do storitve po predvidenem postopku. Pravice do storitev se uveljavljajo po načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik za vse upravičence pod pogoji, ki jih določa zakon in po načelih socialne pravičnosti.

 

Posameznik ima na področju socialnega varstva možnost uveljavljati tudi pravico do izbire družinskega pomočnika, ki jo lahko uveljavljajo polnoletne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

 

Zakon o socialnem varstvu v 41.b členu določa, da storitve socialnega varstva lahko opravljajo pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom, in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Storitve, ki jih zakon določa kot javno službo, opravljajo v okviru mreže javne službe pod enakimi pogoji javni socialno-varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Storitve socialnega varstva zunaj mreže javne službe opravljajo pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za delo, ki ga daje in odvzame ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. Isti zakon v prvem odstavku 65. člena določa, da lahko socialno-varstvene storitve opravlja zasebnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • ima ustrezno strokovno izobrazbo v skladu z 69. ali 70. členom zakona
  • ima opravljen strokovni izpit in je pridobil mnenje socialne zbornice
  • ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju, na katerem bo opravljal zasebno delo, če bo opravljal delo, za katero se zahteva najmanj višješolska izobrazba
  • ni v delovnem razmerju
  • mu ni s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano opravljanje poklica
  • ima zagotovljene prostore, opremo in kadre, če tako zahteva narava dela.

 

Če se za trenutek ustavimo pri prejemkih -

Po Zakonu o socialnem varstvu se z denarno socialno pomočjo upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, ki so po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost v višini minimalnega dohodka.

 

Od 1. julija 2010 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 229,52 evrov. V nadaljevanju bomo povedali več o spremembah ne samo denarne socialne pomoči, temveč tudi ostalih prejemkov.

 

POTEM

 

ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIHS SREDSTEV (ZUPJS)

Kot glavne značilnosti ZUPJS lahko navedemo omejitve pravice do otroškega dodatka, do katerega so po novem upravičeni le še otroci do 18. leta starosti; drugačno postavitev sistema državnih štipendij, v katerega so lahko vključeni državljani Republike Slovenije po 18. letu, ki po novi ureditvi ne bodo več upravičeni do otroškega dodatka in ne bodo presegali določenega spremenjenega dohodkovnega cenzusa (64 % neto povprečne plače na družinskega člana). Prav tako se uveljavlja vrstni red uveljavljanja pravic iz javnih sredstev - najprej je vlagatelj v določenem vrstnem redu dolžen uveljavljati denarne prejemke, in sicer si le-ti sledijo v vrstnem redu 1) otroški dodatek,2)denarna socialna pomoč, 3)varstveni dodatek in 4) državna štipendija. Pred uveljavljanjem subvencij oziroma plačil je vlagatelj dolžan uveljaviti pravice do denarnih prejemkov, do katerih je upravičen. O vseh socialnih pravicah se bo odločalo na enem mestu(na CSD).

 

ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH (ZSVarPre)

Medtem pa lahko kot glavne značilnosti ZSVarPre opredelimo dodatek za aktivnost, katerega višina je odvisna od tega, ali je upravičenec delovno aktiven v obsegu od 60 do 128 ur na mesec (0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka) ali v obsegu več kot 128 ur na mesec (0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka). Prav tako se dviguje osnovni znesek minimalnega dohodka, ki znaša 288,81 €. V ZSVarPre najdemo tudi zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je v lasti prejemnika trajne DSP, dolgotrajnega upravičenca do DSP in upravičenca do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije. Predviden je tudi prenos pravice do varstvenega dodatka in do državne pokojnine s pokojninskega področja v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona ter prenos pravice do nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo iz ZDVDTP v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona.

 

KAKŠNE UČINKE NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE LAHKO PRIČAKUJEMO?

Anja Kopač Mrak, državne sekretarke na ministrstvu za delo. Družino in socialne zadeve, je 25. maja na splošni razpravi o teh dveh zakonih povedala, da »po simulacijah, ki so bile narejene,približno tretjina upravičencev ne bo več upravičena zaradi svojega dohodkovnega in premoženjskega položaja, tretjina bo ostala nespremenjena, tretjina pa bo novih upravičencev«. Medtem pa je Socialna zbornica v svojem gradivu glede teh dveh zakonov napisala da je mogoče sklepati, da se bo število otroških dodatkov znižalo iz 378.348 na 314.591 prejemnikov, obseg državnih pokojnin se bo zmanjšal iz 16.168 na 0 prejemnikov, obseg varstvenih dodatkov se bo zmanjšal iz obsega 46.492 na 45.000 prejemnikov. Povečal pa se bo obseg prejemnikov denarne socialne pomoči in sicer iz 72.268 na 97.152 prejemnikov in prejemnikov državne štipendije iz 39.486 na 43.254, transferi za varstvo telesno in duševno prizadetih se bodo znižali iz 6000 na 0 prejemnikov, število subvencij za malice za učence pa naj bi ostalo enako, na številu 92.000 prejemnikov.

 

KAKŠNA SO STALIŠČA ZSSS IN STROKOVNE JAVNOSTI?

Tako ZUPJS kot ZSVarPre v svoji vsebini porajata kar nekaj vprašanj, dilem in strahov, na katere je opozorila ne samo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, temveč tudi skorajda celotna strokovna javnost na področju socialnega varstva. Gre za vprašanje učinkov izvajanja »vrstnega reda uveljavljanja pravic«, za t.i. »enotno vstopno točko«, ki je sestavljena iz ene vloge, katera je sestavljena s pomočjo neverjetnih 44 računalniških baz, in bo tako kot za uporabnika kot za samega strokovnega delavca na CSD predstavljala precejšen »izziv«, če se izrazimo politično korektno. Gre za znesek 288,81 €, ki sicer predstavlja dvig glede na sedanji znesek minimalnega dohodka, a se je MDDSZ 24. 7. 2009 zapisalo, da bo »ob uveljavitvi nove socialne zakonodaje, predvidoma v drugi polovici leta 2010 višina začasne denarne socialne pomoči znesla 308,06 €. Gre za problem prenosa varstvenega dodatka iz pokojninskega sistema v sistem socialnega varstva in učinkov le-tega na prejemnike zdajšnjega varstvenega dodatka. Gre za problem zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki dobesedno spreminja prejemnike trajne DSP v prejemnike socialnega posojila. Gre za problem nujnosti sprejetja vsakršne zaposlitve za prejemnike DSP (med katerimi je veliko iskalcev prve zaposlitve!).Gre za problem obrnjenega bremena dokazovanja neobstoja zunajzakonske skupnosti, ki je po mnenju Zakonodajno – pravne službe Državnega zbora (!) pravno problematično in diskriminatorno do tistih enostarševskih družin, ki so nastale po razpadu zunajzakonske skupnosti. In navsezadnje - gre za problem tega, da je vrsta institucij s področja socialnega varstva, med njimi Socialna zbornica Slovenije, Fakulteta za socialno delo, Urad Varuha človekovih pravic ter tudi sam strokovni svet MDDSZ iz takšnih in drugačnih razlogov jasno in argumentirano nasprotoval kar nekaj določilom obeh zakonov, oziroma celotni vsebini zakonov.

A na koncu so zmagali »predstavniki ljudstva« če se izrazim cinično. Za ZUPJS je glasovalo 49 poslancev, 3 so bili proti. Za ZSVarPre je glasovalo 49 poslancev, proti jih je bilo 5.

 

 

facebook rss eng