Predpisi in kolektivne pogodbe

Natisni

 

 

 

 

ZNAK DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

 

logo koncno  

 

 

 

 

 

Varnost in zdravje pri delu sta človekova pravica!

 

 

LISTINA EVROPSKE UNIJE O TEMELJNIH PRAVICAH

(2010/C 83/02)

Izbor določil, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu

 

Člen 31

Pošteni in pravični delovni pogoji

1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.

2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

Člen 32

Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu

Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje, primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju, telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali bi lahko ogrozilo njihovo vzgojo.

 

Člen 15

Svoboda izbire poklica in pravica do dela

3. Državljani tretjih držav, ki smejo delati na ozemlju držav članic, imajo pravico do enakih delovnih pogojev kot državljani Unije.

 

Člen 27

Pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju

Delavcem ali njihovim predstavnikom se morajo na ustreznih ravneh pravočasno zagotoviti informacije in možnost posvetovanja v primerih in pod pogoji, določenimi s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.

 

Člen 28

Pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov

Delavci in delodajalci ali njihove organizacije imajo v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji pravico pogajati se in sklepati kolektivne pogodbe na ustreznih ravneh, v primeru nasprotja interesov pa do kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, vključno s stavko.

 

Celotno besedilo Listine EU o temeljnih pravicah

 

 


 

E-NOVICE ZSSS ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

 

Seznam E-novic v letu 2015

 

Seznam E-novic v letu 2014

 

 


 

 

SPLETNE STRANI Z INFORMACIJAMI O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU


 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA)

 

Predstavitev delovanja EU OSHA: publikacija "Oblikovanje varnejšega, bolj zdravega in produktivnejšega evropskega delovnega okolja"

 

 

Poročilo EU OSHA za leto 2015

 

Poročilo za leto 2014 v slovenščini

 

 

Poročilo za leto 2013 v slovenščini

 

 

Evropska raziskava v podjetjih o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER) proučuje, kako se na evropskih delovnih mestih upravljajo tveganja za varnost in zdravje:

 

ESENER 1 (iz leta 2009)

 

ESENER 2 (iz leta 2014)

 

Prvo poročilo ESENER 2 v slovenščini

 

Povzetek ESENER 2 o varnosti in zdravju pri delu v različnih državah EU

 

Publikacije EU OSHA

 

 

 

Javnomnenjske ankete o varnosti in zdravju v EU

 

 

2013, Panevropska javnomnenjska raziskava o varnosti in zdravju pri delu, Rezultati po Evropi in v Sloveniji - Maj 2013, Reprezentativni rezultati v 31 evropskih državah za Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)

 

2012, Panevropska javnomnenjska raziskava o varnosti in zdravju pri delu, Rezultati po Evropi in v Sloveniji, Reprezentativni rezultati v 36 evropskih državah za Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)

 

2009, Panevropska javnomnenjska raziskava o varnosti in zdravju pri delu , Reprezentativni rezultati v 27 državah članicah Evropske unije, Rezultati paketa za EU 27 in za Slovenijo

 

 

 

 

 


 

EUROSTAT o varnosti in zdravju pri delu

 

 

Domača stran

 

 

Poškodbe pri delu

 

Statistični pregled varnosti in zdravja pri delu v EU do 2002


 

 


 

 

Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer EUROFOUND

 

Domača stran v slovenščini

 

Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS)

 

 

 

Prve ugotovitve Šeste evropske raziskave o delovnih razmerah, EUROFOUND, 2015, slovenščina

 

Letopis EUROFOUND 2015, Živeti in delati v Evropi, v angleščini

 


 

 

Portal za varnost in zdravje pri delu

 

Zdravo delovno okolje. Dobro za vas. Dobro za posel

 

Domov

 

Publikacije

 

Kampanje

 

Spletne aplikacije

 

Predpisi

 

 


 

 

Inšpektorat RS za delo

 

IRSD

 

predpisi za delo inšpekcije

 

storitve (prijava kršitev, obrazci, navodila, stališča IRSD)

 

 

 


 

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 

Sektor za varnost in zdravje pri delu

 


 

Ministrstvo za zdravje

 

Promocija zdravja na delovnem mestu

 

 

 

 

Smernice promocije zdravja na delovnem mestu

 

 

 


 

Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa

 

KIMPDŠ

 

Čili za delo

 

ZDRAVJE DELAVCEV V PROCESIH PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ – PRIMER POSLOVNE SKUPINE MURA, poročilo o opravljeni raziskavi, Glasnik KIMPDŠ, december 2016

 

 


Stroka varnosti in zdravja pri delu

 

Zbornica varnosti in zdravja pri delu

 

Gospodarska zbornica varnosti pri delu

 

Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije

 

Fundacija Avgusta Kuharja

 

 

Katedra za poklicno, procesno in požarno varnost Fakultete za kemijo in Kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

 

 

Združenje medicine dela, prometa in športa, Zdravniško društvo Slovenije

 

 


 

SODNA PRAKSA:

 

 

Objektivna odškodninska odgovornost delodajalca zaradi poškodbe delavca pri delusodba VIII Ips 231/2015 z dne 11. 1. 2016, Vrhovno sodišče

 

 


 

NACIONALNI PROGRAM VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU: "PREMIK NAPREJ: OD PREVENTIVE K VIŠJI RAVNI KULTURE VARNOSTI IN ZDRVAJA PRI DELU"

 

Svet za varnost in zdravje pri delu, ki je v skladu z 62. členom zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UL RS 43/2011) strokovno posvetovalno telo ministrice za delo, bo v četrtek 16. 6. 2016 ob 13.00 obravnaval verzijo 2 predloga novega nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu z naslovom »PREMIK NAPREJ: Od preventive k višji ravni kulture varnosti in zdravja pri delu«. Nadomestil bo prejšnjega iz leta 2003.

 

ZVZD-1 v 4. členu določa, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme nacionalni program varnosti in zdravja pri delu, v katerem se določi strategija razvoja področja varnosti in zdravja pri delu, katerega namen je varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom. Predlog nacionalnega programa pripravi Vlada Republike Slovenije po posvetovanju s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji. V 62. členu pa določa, da Svet za varnost in zdravje pri delu obravnava ter sprejema stališča in priporočila o stanju, strategiji in izvajanju enotne politike ter prednostnih nalogah varnosti in zdravja pri delu.

 

»PREMIK NAPREJ: Od preventive k višji ravni kulture varnosti in zdravja pri delu«, verzija 2 nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu, 16. 6. 2016

 

Analiza izvajanja NPVZD 2003, dr. A. Kanjuo Mrčela, jan. 2016

 

 

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020, besedilo strateškega okvira 

 

  Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD) Ur.l. RS, št. 126/2003

 

 

 

Nacionalne strategije varnosti in zdravja pri delu v državah članicah EU v okviru opisov nacionalnih sistemov VZD

 

  


 

 

RESOLUCIJA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Sprejeta na 13. kongresu Evropske konfederacije sindikatov, 2. 10. 2015 v Parizu

 

Od 29. septembra do 2. oktobra 2015 je v Parizu potekal 13. kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC-EKS), ki je med drugim na zadnji dan sprejel tudi sedem resolucij. Med njimi je bila tudi resolucija za varnost in zdravje pri delu, ki zavrača krčenje direktiv EU na področju varnosti in zdravja pri delu, njihovo označevanje za administrativno breme podjetništvu ter terja od Evropske komisije ambiciozno strategijo EU in dejavnosti za izboljšanje vedno slabših delovnih razmer v Evropi. Najprej pa terja evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za petdeset najbolj rakotvornih in mutagenih snovi na delovnem mestu.

 

Prevod resolucije 13. kongresa ETUC za varnost in zdravje pri delu

 

Angleška verzija resolucije 13. kongresa ETUC

 


 

VREDNOTENJE 24 DIREKTIV EU NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

 

Evropska komisija je naročila obsežno analizo izvajanja 24 direktiv EU na področju varnosti in zdravja pri delu, ki so prenešene v nacionale predpise varnosti in zdravja pri delu. V Sloveniji je to seveda Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) s pripadajočimi pravilniki. Vrednotenje je bilo izvedeno v okviru programa REFIT za manj obsežno, enostavnejšo in cenejšo zakonodajo EU. Žal je bila prav v okviru tega programa postavljena teza, da so EU direktive na področju varnosti in zdravja pri delu administrativno breme evropskih podjetij, ki ga velja zmanjšati. Evropski sindikati smo opozorili na nevarnost, da se bo pri tem predvsem znižala že dosežena raven zaščite delavčevaga zdravja in življenja na delovnem mestu.

 

Septembra 2015 je bilo objavljeno končno poročilo o rezultatih vrednotenja izvajanja 24 direktiv v vseh 28 državah EU (torej tudi v Sloveniji). Na to poročilo je 24. 9. 2015 tristranski Svetovalni odbor Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu s sedežem v Luksemburgu soglasno sprejel mnenje. Za to soglasno mnenje so torej glasovali prisotni predstavniki delavcev, delodajalcev in vlad vseh 28 držav EU. Slovenske delavce je na podlagi imenovanja v Ekonomsko-socialnem svetu zastopala Lučka Böhm iz ZSSS.

 

Najpomembnejše sporočilo v mnenju je: "Kljub potrebi, da se v skladu s sedanjim tehničnim razvojem posodobi nekatere zastarele direktive oziroma nekatera določila direktiv, ni nobene potrebe po popolni prenovi sistema direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu. Potrebno je ohraniti sedanjo ogrodje zakonodaje z okvirno direktivo in posameznimi direktivami."

 

Slovenski neuradni prevod celotnega mnenja Svetovalnega odbora ACSH

 

Angleška verzija celotnega mnenja Svetovalnega odbora ACSH

 

Povzetek poročila o vrednotenju (v angleščini)

 

Celotno poročilo o vrednotenju (v angleščini)

 

 

Dokončno poročilo za Slovenijo (v angleščini)

 

 


 

 

 

DVA NOVA PRAVILNIKA NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

 

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 62/2015 sta bila objavljena dva nova pravilnika, ki sta v skladu z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1, UL RS 21/2013) in sta v skladu z 225. členom ZDR-1  nadomestila prejšnja pravilnika.

 

 

 

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb, UL RS 62/2015

 

 

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk, UL RS 62/2015

 

 

 

  

 


 

 

PRENOVLJENI PRAVILNIKI

 

V Uradnem listu RS št. 38/2015 so bile objavljene spremembe in dopolnitve treh za varnost in zdravje pri delu pomembnih pravilnikov. Objavljamo čistopise pravilnikov:

 

  1. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
  2. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem
  3. Pravilnik o varnostnih znakih

 

 


 

NA VOLJO ŽE 6 SPLETNIH ORODIJ OiRA ZA OCENJEVANJE TVEGANJA ZA MIKRO DELODAJALCE

 

Na spletnem poratlu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU OSHA je že na voljo šest brezplačnih spletnih orodij OiRA v slovenščini za mikro delodajalce za ocenjevanje tveganja. Najdete jih na spletni strani projekta OiRA (slovenska orodja poiščite navzdol po seznamu pod oznako SLOVENIA):

 

  1. cestni promet
  2. delo v frizerski dejavnosti
  3. delo v mizarski delavnici
  4. delo v pisarni
  5. gradbeništvo
  6. čiščenje poslovnih prostorov

 

 


 

POROČILO O DELU INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2014

 

Povzetek poročila o delu IRSD za leto 2014

 

 

Poročilo za leto 2014, ki ga bo obravnaval ESS na 280. seji 7. 1. 2016

 

Poročilo o delu IRSD za leto 2014,  kot ga bo 10. 6. 2015 obravnaval Odbor DZ RS za delo, družino, socialne zadeve in  invalide

 

Na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji enako kot že nekaj zadnjih let najpogosteje ugotavljali kršitve glede ocenjevanja tveganj in izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, glede usposabljanj delavcev za varno opravljanje dela ter glede zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev.

 

Spremembe v načinu in tempu dela so povzročile povečane psihosocialne težave na skoraj vseh delovnih mestih. Časovna obremenitev, nejasno razdeljevanje delovnih nalog in pričakovanja glede delovne uspešnosti so samo nekateri od primerov psihosocialnih tveganj, ki jih ugotavljajo inšpektorji v svojih nadzorih, in imajo posledice tako za delodajalca kot tudi za delavca. Ugotavljamo, da je večina delodajalcev opredelila ukrepe, ki jih zagotavljajo za preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganja, njihovo uresničevanje pa še vedno ni zadovoljivo. Tudi promocija zdravja na delovnem mestu predstavlja prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, ki pa bo uspešna le, če je vključena v vse organizacijske procese kot trajna dodana vrednost.

 

Inšpektorji so v letu 2014 raziskali tudi 100 nezgod pri delu – praviloma raziščejo vse nezgode, ki so se zgodile pri delu in so se v njih delavci smrtno ali težje poškodovali, pa tudi posamezne lažje poškodbe. Sicer so delodajalci skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu inšpektoratu prijavili 9333 nezgod (8866 lažjih in 429 težjih), od tega 23 smrtnih nezgod, 15 nezgod je bilo kolektivnih (poškodovani dva ali več delavcev hkrati).

 

Kot zaskrbljujočo ocenjujemo ugotovitev, da se v zadnjih letih stalno povečuje število umrlih delavcev, predvsem poklicnih šoferjev tovornih vozil, zaradi prometnih nesreč. Vzrok za to je nedvomno njihova prekomerna utrujenost, kar verjetno sovpada tudi z ugotovitvami s področja nadzora delovnih razmerij, kjer v letu 2014 ugotavljamo bistveno več kršitev kot v letu 2013 (2014: 149 kršitev, 2013: 79 kršitev).

 

 


 

PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

 

ZVZD-1 določa novo obveznost vsakega delodajalca, da za svoje zaposlene izvaja lastne programe promocije zdravja na delovnem mestu:

 

3. člen: Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.

 

6. člen: Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.

 

32. in 76. člen: Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati v svoji listini »izjava o varnosti« ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Če tega ne stori, mu grozi globa od 2000 do 40.000 evrov, njegovi odgovorni osebi pa globa od 500 do 4000 evrov.

 

32. člen: Minister, pristojen za zdravje, izda smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu najkasneje do novembra 2011. Smernice se po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za delo.

Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu - verzija 1.0, Ministrstvo za zdravje, marec 2015

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2015

Smernice zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah, Ministrstvo za zdravje 2008

Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah, Ministrstvo za zdravje, 2008

 


 

SPLETNO ORODJE OiRA ZA OCENJEVANJE TVEGANJA ZA MIKRO DELODAJALCE

OiRA je evropska spletna platforma z enostavnim in neplačljivim orodjem za oceno tveganja za mala in mikro podjetja.

Klikni za povezavo na spletno stran, kjer najdete pod državo Slovenija že štiri orodja za ocenjevanje tveganja v naslednjih dejavnostih:

1- cestni promet

2- delo v frizerski delavnici

3- delo v mizarski delavnici

4- delo v pisarni

V pripravi so še naslednja orodja:

5- čiščenje

6- psihosocialna tveganja

7- lesna dejavnost

OPOZORILO: Praviloma naj bi takšno spletno orodje uporabil zgolj mikro delodajalec z manj kot 10 zaposlenimi, pri katerem ni večjih tveganj za varnost zaposlenih. Zavedati pa se mora, da prevzema kazensko ter odškodninsko odgovornost, če ne prepozna in torej neustrezno oceni tveganja, zaradi katerih kasneje pride do resne nezgode pri delu ali poklicnega obolenja.

 

 

 


 

MREŽA DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZSSS ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

logo koncnoZNAK DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

ZSSS je v pomoč in podporo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu vzpostavila mrežo. Člani te mreže na svoj e-naslov dobivajo kratke brezplačne informacije o novih predpisih, uradnih tolmačenjih predpisov, obvestila o zanimivih dogodkih, ki se jih lahko udeležijo, obvestila o posvetih in usposabljanjih za delavske zaupnike, itd.

Mreža omogoča tudi postavljanje vprašanj, na katera strokovna služba ZSSS odgovori v najkrajšem možnem času. Gre torej za ugodnost, ki jo sindikati dejavnosti v ZSSS nudijo svojim članom.

Ker smo v času informacijske tehnologije, ki omogoča hitro in poceni komuniciranje, mreža deluje predvsem preko e-pošte in spletne strani ZSSS. Kdor se želi vključiti v mrežo, nam lahko svoje podatke posreduje preko svojih sindikalnih zaupnikov in profesionalcev v sindikatu dejavnosti oziroma na območju ZSSS.

Še najbolje in v slogu 21. stoletja pa je, da za vključitev v mrežo uporabite kar pristopnico.


 

TOLMAČENJE 18. ČLENA ZVZD-1: DELODAJALEC JE DOLŽAN VSAKEMU DELAVCU POSREDOVATI OCENO TVEGANJA ZA NJEGOVO DELOVNO MESTO 

Uradno tolmačenje pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 18. člena ZVZD-1:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 43/11) v 18. členu določa, da mora delodajalec izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela. Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Glede na zgoraj navedeno na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti menimo, da mora delodajalec izjavo o varnosti z oceno tveganja posredovati vsakemu delavcu za njegovo delovno mesto, še posebej pa vsakokrat, ko se izjava o varnosti z oceno tveganja spremeni in dopolni v tistem delu, ki se nanaša na posameznega delavca. Poleg tega mora delodajalec delavcu omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja, ko delavec to zahteva.

Delodajalec mora sprejeto novo, dopolnjeno ali popravljeno izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način, kar pomeni, da jo pošlje vsem delavcem po elektronski pošti, jo obesi na oglasno desko ali na temu podoben način poskrbi, da so delavci seznanjeni z njo. Se pravi, da mora delodajalec poskrbeti, da so delavci seznanjeni s sprejeto Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Na voljo pa ima različne običajne možnosti, kako to naredi.

 

Vsebina 18. člena ZVZD-1

Tolmačenje ministrstva

  


SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020

 

Besedilo strateškega okvira 2014- 2020

 

 

 

6. junij 2014:

Gre za izjemno pomemben dokument, saj se bodo z njim uskladile nacionalne strategije v vseh 28 državah EU. Evropska komisija z njim zamuja, saj je prejšnja strategija za obdobje 2007-2012 prenehala veljati že pred dvema letoma. Priprava nove strategije je potekala v neugodnem ozračju, saj se je krepil vpliv tistih, ki varnost in zdravje pri delu dojemajo kot administrativno oviro podjetništvu.

 

Evropska sindikalna konfederacija - ETUC je zato ob razglasitvi nove strategije zapisala, da  je prepozna in prešibka. Strategija sicer omenja vrsto pomembnih problemov varnosti in zdravja pri delu, vendar pa ne napoveduje, da bo v zvezi s tem sprejeta kakršnakoli zavezujoča evropska zakonodaja. Napoveduje celo deregulacijo, ki naj bi malim delodajalcem pomagala, da izvajajo varnost in zdravje pri delu. V tak pristop sindikati ne verjamemo, saj menimo, da zmanjšuje pravice delavcev pri malih delodajalcih.

 

Kot vedno bo torej pobuda za sprejem evropskih predpisov do leta 2020 morala priti s strani sindikatov. Kljub temu v ZSSS pozdravljamo, da nova EU strategija namenja veliko pozornosti poklicnim boleznim. Morda bo to končno omogočilo premike tudi v Sloveniji, kjer že od leta 1990 zaman čakamo na ustrezen predpis za verifikacijo poklicnih bolezni.

 

 

EU MORA UKREPATI DANES ZA IZBOLJŠANJE POKLICNE VARNOSTI IN ZDRAVJA

 

Prevod v slovenščino: resolucija izvršnega odbora Evropske konfederacije sindikatov, 3. 12. 2014

 

Resolucija IO ETUC/EKS v angleščini

 

 


 

PREJŠNJE STRATEGIJE EU ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU:

 

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ: Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu, Bruselj, 21.2.2007, COM(2007) 62 konč.

 

 

COMMUNICATION FROM THE COMMISSION: Adapting to change in work and society: a new Community strategy on health and safety at work 2002–2006, Brussels, 11.03.2002, COM(2002) 118 final

 

 

 

 


 

EVROPSKA ZAKONODAJA NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

 

24 evropskih direktiv v angleščini in slovenščini s povezavo do celotnega besedila

 

Slovenski predpisi, v katere je bilo prenešeno 24 evropskih direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu

 

DODATNE DIREKTIVE:

 

  • Direktiva Sveta 2010/32/EU      z dne 10. maja 2010 o izvajanju okvirnega sporazuma o preprečevanju     poškodb z ostrimi pripomočki v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju, ki sta ga sklenila HOSPEEM in EPSU (Besedilo velja za EGP) (slovensko, angleško)

 

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi poškodb z ostrimi pripomočki, 2013

 

  • Direktiva 2014/27/EU      Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi      direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES ter Direktive      2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi      (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi      ter zmesi (slovensko, angleško)

 

  • Direktiva Komisije 2000/39/ES      z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih      vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta      98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred      tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (Besedilo      se nanaša na EGP) (slovensko, angleško)
  • Direktiva Komisije 2006/15/ES      z dne 7. februarja 2006 o določitvi drugega seznama indikativnih mejnih      vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta      98/24/ES ter o spremembi Direktive 91/322/EGS in Direktive 2000/39/ES      (Besedilo velja za EGP) (slovensko, angleško)
  • Direktiva Komisije 2009/161/EU      z dne 17. decembra 2009 o določitvi tretjega seznama indikativnih      mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive      Sveta 98/24/ES in o spremembi Direktive 2000/39/ES (Besedilo velja za EGP)      (slovensko, angleško)

 

 


 

 

 

SMERNICE EU IN MDDSZ NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

 

Nezavezujoči priročnik o dobrih praksah za izvajanje Direktive 2013/35/EU z naslovom »Elektromagnetna polja, Priročnik za MSP«, januar 2016, slovenščina

 

 

Praktične smernice za merilne metode za določanje koncentracij nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, 2011

Priloga – preglednice - Praktične smernice za merilne metode za določanje koncentracij nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, 2011

 

Praktične smernice za delo z nevarnimi snovmi, UL RS 50/2003

 

Neobvezna navodila dobrega ravnanja za izvajanje Direktive 2001/45/ES (delo na višini), Evropska komisija, 2008, v slovenščini

 

 

V angleščini: Nezavezujoč vodnik za dobro prakso pri izvajanju Direktive 2002/44/GS z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) - Non-binding guide to good practice with a view to implementation of Directive 2002/44/EC on the minimum health and safety requirements regarding the exposure of workers to the risks arising from physical agents (vibrations), Evropska komisija, 2007

 

 

 

 

 

 

 


 

 

 

DRUGE MEDNARODNE OBVEZNOSTI SLOVENIJE

 

EVROPSKA SOCIALNA LISTINA (SPREMENJENA) (MESL), 1996

Na varnost in zdravje pri delu se nanaša 3. člen Evropske socialne listine (spremenjene).

(slovensko in angleško)

 

 

MEDNARODNI PREDPISI S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

KONVENCIJE MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA (ILO) S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, KI JIH JE RATIFICIRALA SLOVENIJA

  • Konvencija št. 13      o uporabi svinčenega belila pri barvanju, 1921 (angleško)
  • Konvencija št. 81      o inšpekciji dela v industriji in trgovini, 1947 (angleško)
  • Konvencija št. 119      o zavarovanju strojev, 1963 (angleško)
  • Konvencija št. 129      o inšpekciji dela v kmetijstvu, 1969 (angleško)
  • Konvencija št. 136      o varstvu pred nevarnostjo zastrupitve z benzolom, 1971 (angleško)
  • Konvencija št. 139      o preprečevanju in kontroli poklicnih nevarnosti, ki jih povzročajo kancerogene      substance in agensi, 1974 (angleško)
  • Konvencija št. 155      o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju,      1981 (angleško)
  • Konvencija št. 161      o službah medicine dela, 1985 (angleško)
  • Konvencija št. 162      o varnosti pri uporabi azbesta, 1986 (angleško)
  • Konvencija št. 174      o preprečevanju večjih industrijskih nesreč, 1993 (slovensko in angleško)

 

 

 


 

 

ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (ZVZD-1) S TOLMAČENJI MINISTRSTVA ZA DELO

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011

 

Tolmačenja ministrstva za delo ZVZD-1

 

Število delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu v javnem sektorju, 3. 1. 2014

 

 Poškodba v času odmora med delom, 17. 2. 2015

 

MDDSZ, 2012

 

18. člen ZVZD-1: posredovanje ocene tveganja delavcem, 8. 10. 2014

 

Kako se izvaja sankcioniranje pravilnikov s področja varnosti in zdravja pri delu, čeprav ne vsebujejo določb o sankcijah, 4. 7. 2016

 

 

 


 

 

PREDPISI:

 

 

Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, UL RS 49/2016 (stopi v veljavo 23. 7. 2016)

Priloga 1

Priloga 2

Priloga 3

 

Kolikor niso v nasprotju z določbami ZVZD-1 in drugimi predpisi, ostanejo v veljavi naslednji podzakonski predpisi:

 

Priloga 1

Priloga 2

 

 

 


 

ZA ZGODOVINSKI SPOMIN:

 

Predpisi za zaščito delavstva, 1924, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

 

 

 

facebook rss eng