ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE

Okrajšava: ZSSS

Ime in Priimek: ANDREJ ZORKO

Funkcija: Izvršni sekretar za pravne zadeve in zaposlovanje

PARTNER 1

Ime organizacije: German Confederation of Trade Unions

Okrajšava: DGB

Naslov: Henriette-Herz-Platz 2, 10178 Berlin

Država: NEMČIJA

PARTNER 2

Ime organizacije: The Swedish Trade Union Confederation

Okrajšava: LO Naslov:

Barnhusgatan 18, 105 53 Stockholm

Država: ŠVEDSKA

PARTNER 3

Ime organizacije: Gospodarska Zbornica Slovenije

Okrajšava: GZS

Naslov: Dimičeva 13, 1000 Ljubljana

Država: SLOVENIJA

PARTNER 4

Ime organizacije: Združenje delodajalcev Slovenije

Okrajšava: ZDS

Naslov: Dimičeva 9, 1000 Ljubljana

Država: SLOVENIJA

Trajanje aktivnosti: 1. 9. 2009 – 31. 7. 2010

Faze projekta:

2009:

• Priprava in izvedba dvodnevnega uvodnega posveta socialnih partnerjev in ostale javnosti o pomenu in vsebinah socialnega dialoga ter primerih dobre prakse;
• Priprava in izvedba mednarodne primerjalne študije o kakovosti socialnega dialoga v Sloveniji, Nemčiji in na Švedskem;
• Izdelava spletne strani o socialnem dialogu v okviru projekta;
• Novinarska konferenca

2010:

• Priprava priročnika z osnovnimi informacijami za promotorje socialnega dialoga;
• Priprava in izvedba dveh 4 dnevnih delavnic projektnega vodenja za promotorje socialnega dialoga;
• Usposabljanje zaposlenih, ki bodo izobraževali člane (»training the trainers);
• Priprava in izvedba dveh serij izobraževalnih programov s petimi izobraževalnimi moduli za usposabljanje promotorjev socialnega dialoga;
• Priprava in izvedba štirih regijskih delavnic o praktični izvedbi socialnega dialoga v Sloveniji;
• Vzpostavitev dveh regionalnih centrov za promocijo socialnega dialoga;
• Priprava in izvedba javne kampanje za promocijo socialnega dialoga;
• Priprava priročnika s smernicami in priporočili za učinkovit socialni dialog;
• Novinarska konferenca

2011:

• Dvodnevna zaključna konferenca socialnih partnerjev in širše javnosti s predstavitvijo priročnika s smernicami in priporočili ter predstavitvijo prve generacije promotorjev socialnega dialoga
• Novinarska konferenca

Izhodišče projekta :

Osnova tega projekta so naslednja problemska področja: nizka stopnja zavedanja deležnikov o pomenu socialnega dialoga v okviru družbenega razvoja, nizka stopnja usposobljenosti za vodenje socialnega dialoga med deležniki, odsotnost mreženja med socialnimi partnerji tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, nizka stopnja širše promocije socialnega dialoga ter nizka stopnja povezovanja in sodelovanja socialnih partnerjev z znanstveno-raziskovalnim sektorjem.

Ko govorimo o težavah oziroma problemih na področju socialnega dialoga, področju, iz katerega in na katerem deluje dotični projekt, je potrebno stopit korak nazaj, in se vprašati, kakšni so pogoji za vzpostavitev učinkovitega socialnega dialoga. Po mnenju Mednarodne organizacije dela (MOD) (http://www.ilo.org/public/english/dialogue/ifpdial/areas/social.htm) ter Evropskega ekonomsko socialnega odbora (mnenje EESC o socialnem dialogu in udeležbi delavcev, ki je ključ za predvidevanje in obvladovanje sprememb v industriji - http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2006:024:0090:0094:SL:PDF) so ti pogoji naslednji:

• obstoj močnih in neodvisnih organizacij delojemalcev in delodajalcev z ustrezno tehnično podporo in dostopom do pomembnih informacij za participacijo v socialnem dialogu,
• socialni dialog mora graditi na trdnem in na zaupanju temelječem partnerstvu, na kulturi dialoga ter imeti reprezentativne in stabilne strukture,
• politična volja in zavezanost k aktivnemu vključevanju v socialnem dialogu s strani vseh deležnikov,
• spoštovanje osnovnih pravic do združevanja in kolektivnega pogajanja ter
• ustrezna institucionalna podpora.

Rezultati/publikacije/produkti:

• RAZISKAVA »Primerjalna študija o kakovosti socialnega dialoga v Sloveniji, Nemčiji in na Švedskem«
• PRIROČNIK »Priročnik za usposabljanje promotorjev socialnega dialoga«
• PRIROČNIK »Smernice socialnega dialoga«
• Medijska kampanja
•    plakati
•    letaki
•    2 TV spota
•    1 scenarij za TV/radio kontaktno oddajo

Dodana vrednost in inovativnost projekta:

Projekt bo s svojimi učinki in rezultati prispeval k večjemu razumevanju socialnega dialoga kot sestavnega dela razvoja družbe, gospodarstva, medčloveških odnosov, prav tako pomembno pa tudi k večjemu razumevanju in vključevanju ranljivih skupin v družbo. Učinkovit socialni dialog, katerega vzpostavitev in vzdrževanje je eden izmed glavnih strateških ciljev tega projekta, ima namreč naslednje večdimenzionalne pozitivne učinke:

- zvišanje ravni pravic na področju socialnega varstva,

- večje poznavanje vsebine teh pravic,

- povečanje dostopnosti do pravic socialnega varstva in s tem večje uveljavljanje le-teh,

- povečanje povezanosti med različnimi vrstami socialnih pravic,

- povečanje preglednosti sistema socialnega varstva,

- večja motiviranost zaposlenih za delo na osebnostni ravni,

- večja produktivnost na ravni podjetja,

- izboljšanje gospodarskih kazalcev na ravni države,

- izboljšanje informiranosti širše javnosti o pomenu in procesu socialnega dialoga,

- aktivno vključevanje različnih ciljnih javnosti v proces socialnega dialoga.

Projekt bo s tem, ko bo sledil postavljenim osnovnim strateškim ciljem, pozitivno vplival na ekonomsko-socialni razvoj tako družbe kot posameznikov in posameznic, vključenih vanjo ter na zvišanje socialne vključenosti ranljivih skupin prebivalstva in zmanjšanje družbenega razslojevanja.

Na osnovi postavljenih osnovnih strateških ciljev ter iz njih izpeljanih aktivnosti bo projekt pripomogel k večji prepoznavnosti socialnega dialoga kot orodja za izboljševanje socialno ekonomskega položaja posameznika, ob upoštevanju vzajemne odgovornosti nosilcev procesa, kar vključuje tudi poudarek na ravnotežju moči, kulturi dialoga in transparentnosti pretoka informacij.

Projekt je temeljil na 5 strateških ciljih:

1. krepitev vloge socialnega dialoga med socialnimi partnerji,

2. izboljšanje kvalitete upravljanja socialnega dialoga med socialnimi partnerji,

3. povečanje mreženja med socialnimi partnerji tako na nacionalni kot na mednarodni ravni,

4. vključevanje širše javnosti v proces socialnega dialoga,

5. vzpostavitev pretoka informacij med teorijo in prakso z zunanjo evalvacijo socialnega dialoga.