Mednarodni delovni standardi (pravila, ki jih je postavila Mednarodna organizacija dela - ILO) so pravni instrumenti, ki opredeljujejo temeljne minimalne standarde dela. Sestavili so jih predstavniki vlad, delodajalcev in delojemalcev v okviru tripartitnega dialoga in predstavljajo načela glavnih akterjev v svetovnem gospodarstvu v zvezi z delom. Tripartizem je termin, ki opisuje enakopravno sodelovanje in predstavljanje vlad in organizacij, ki zastopajo delodajalce in delojemalce, v organih znotraj ILO ter na nacionalni ravni in ravni podjetij. Spodbujanje socialnega dialoga med tremi partnerji je glavni vir socialne pravičnosti in eden glavnih branikov trajnega miru. ILO je edina tripartitna organizacija v sistemu Združenih narodov. Mednarodni delovni standardi so lahko v obliki konvencij ali priporočil in so pravni instrumenti, ki jih vlade lahko ratificirajo, in kot taki postanejo del zakonskih okvirov mednarodne skupnosti. Služijo kot kažipot organizacijam, podjetjem in posameznikom, ki se ukvarjajo s temeljnimi načeli in pravicami na delu, ter kot pravni instrumenti za uspešno premagovanje posledic globalizacije (Labour Education Textbook (4,5), Mednarodni izobraževalni center ILO, 2008).
 
Svoboda združevanja in pravica do kolektivnega pogajanja sta še posebej pomembni, ker pomenita eno od temeljnih pravic in splošnih načel, vključenih v vse pomembnejše listine o človekovih pravicah.  
 
Združeni narodi (ZN)
 
a)     Splošna deklaracija o človekovih pravicah,1948
Resolucija št. 217 A (III), 23. Člen
 
b)     Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah1966 ,
Resolucija št. 2200 A (XXI), 22. Člen
 
c)     Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,1966
Resolucija št. 2200 A (XXI), 8. Člen
 
Mednarodna organizacija dela (ILO)
 
a)     Konvencija ILO št. 87 (1948)
o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic
Delavcem in delodajalcem omogoča, da brez predhodne odobritve ustanavljajo organizacije in se vanje prostovoljno včlanjujejo; določa svobodo organiziranja in delovanja; zaščito v odnosu do države,...
b)     Konvencija ILO št. 98 (1949)
o pravicah organiziranja in kolektivnega pogajanja
ščiti delavce pred razlikovanjem na delu zaradi izvajanja sindikalne svobode; prepoveduje medsebojno vmešavanje med organizacijami delodajalcev in delojemalcev; spodbuja razvoj kolektivnih pogajanj,...
 
Svet Evrope (SE)
 
a)     Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 1994
11. člen
 
b)     Evropska socialna listina, 1999
5. člen
 
c)     Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev
Posebno poglavje, ki vključuje člene od 11 do 14, je posvečeno pravici združevanja in kolektivnega pogajanja.
 
Evropska unija (EU)
 
a)     Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, 2006
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti
Naslov XI: Socialna politika, izobraževanje, poklicno usposabljanje in mladina
Poglavje 1: Socialne določbe – členi od 136 do 140
 
b)     Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 2000
Člena 12 in 28